Telstar

Poglejmo, kaj o DVB-T pravi krogla ...

Krogla pravi, da ne ve, kaj se bo zgodilo s SLO DVB-T.

Hrvati gredo na DVB-T2 zaradi ukinitve 700 MHz spektra za DVB-T do leta 2021. Sicer ne bi šli.

Ker imamo mi 2 Muxa (pa še to enega praznega) ni potrebe po DVB-T2 zaradi ukinitve 700 MHz za DVB-T. Nadgradnja Mux-a A na DVB-T2 bi lahko pomenilo financiranje DVB-T2 sprejemnikov ogroženim družinam, vsi bi morali zamenjati sprejemnike, itd... In kot drugo je zaradi odhoda vodilnih komercialnih programov DVB-T pri nas mrtev. Če bi šli sedaj v nadgradnjo DVB-T2 marsikdo bi raje prešel na IPTV/kabelsko kot kupil DVB-T2 sprejemnik (prej nasprotni učinek).

Zanima me, kdaj boste začeli tudi preostale vaše TV-programe oddajati v HD (TV SLO3,TELE M ...)? Boste jih oddajali tudi preko DVB-T? Se mogoče predvideva prehod MUX A in MUX C z DVB-T na DVB-T2? Boste uvedli kakšne dodatne tematske TV-programe?

Tole so mi pripravili v Oddajnikih in zvezah:
V trenutni zasedenosti multipleksa A, ki je namenjen programom RTV Slovenija, ni prostora še za en dodaten program v HD-tehniki. Dodatna zmogljivost bi se lahko pridobila s prehodom na novejši sistem DVB-T2. Prehod na DVB-T2 pa ni odločitev le RTV Slovenija, saj bi takšna odločitev, ki vpliva na vse programe v obeh multipleksih, morala biti sprejeta na ravni države. Zavedati pa se moramo, da večina gledalcev, ki sprejema programe prek omrežja DVB-T, nima TV-sprejemnikov, pripravljenih za DVB-T2. To pomeni nov nakup bodisi televizorjev ali pa set top boxov. Odločitve za prehod na DVB-T2 torej v Sloveniji še ni.

Reporter: prizemno oddajanje TV programov
Ponedeljek, 31.07.2017
Agencija odgovarja novinarju Reporterja Jožetu Biščaku.

Koliko gospodinjstev ima v Sloveniji le sobne antene za spremljanje televizijskih programov?
Po podatkih AGB Nielsen iz septembra 2016, s katerimi razpolaga agencija, je izključno preko prizemne platforme (preko sobne ali strešne antene) televizijske programe spremljalo okoli 15% gospodinjstev. S podatki iz leta 2017 agencija še ne razpolaga.

Kaj se bo zgodilo s prostimi mesti na multipleksu, zdaj ko PRO plus oddaja programe izključno prek kabelskih operaterjev?
Agencija je januarja 2017 pripravila javni posvet o možnostih razvoja plačljive digitalne prizemne televizije (glej povezavo: http://www.akos-rs.si/javni-posvet-o-mo ... televizije). Prejela je odgovor Javnega zavoda RTV Slovenija, v katerem ta meni, da bi storitev lahko ponudili v sodelovanju z enim od obstoječih ponudnikov televizijskih paketov v Sloveniji. Sami bi lahko ponudili storitev oddajanja in kodiranja oz. multipleksiranja, partner pa naj bi se ukvarjal s strankami in pravicami za programe. RTV Slovenija je mnenja, da bi se storitev lahko uvedla na prostih kapacitetah multipleksa C, v primeru večjih potreb pa bi se lahko vzpostavilo novo omrežje z uporabo tehnologije DVB-T2. RTV Slovenija je opozoril na neprimerno zakonsko ureditev za pridobivanje dovoljenj za plačljive programe in meni, da bi ti programi morali biti v domeni ponudnika storitve. Agencija na pobudo RTV Slovenija išče možnosti, da bi del prostih kapacitet multipleksa C namenila za oddajanje plačljive digitalne prizemne televizije.

"Kako nas odirajo operaterji pri internetu in TV"

Ker Slovenija ni običajen, še manj pa normalen in svoboden trg, telekomunikacijski operaterji po mili volji odirajo potrošnike.

Slovenski trg elektronskih komunikacij, na katerem deluje 147 operaterjev, obvladujejo štirje veliki: Telekom Slovenije, Telemach, T-2 in A1 Slovenija. To bi moralo zadostovati, da se na tako majhnem trgu, kot je Slovenija (dva milijona prebivalcev živi v približno 820.000 gospodinjstvih), vzpostavi konkurenca, s katero bi cene televizijskih programov, fiksne in mobilne telefonije ter dostopa do svetovnega spleta v boju za potrošnika strmoglavile. Pa ne. Obstaja upravičen sum kartelnega dogovarjanja, zato mesečni strošek na gospodinjstvo znaša od 50 pa tudi do 200 evrov in več.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o kartelnem dogovarjanju ponudnikov in uničevanju konkurence ponudnikov; kako je umik PRO Plusa h komunikacijskim operaterjem podražil njihove storitve; o zanikanju kartelnega dogovora; o prevzemu PRO Plus, ki bo imel dolgoročnejše posledice in bo prinesel dražje storitve; o sodelovanju Telekoma in RTV Slovenija; zakaj so uporabniki pohlevno trpijo podražitve; kdo odpoveduje televizijsko naročnino.

Kdor je pripravljen plačevati za TV programe ima že naročen Pay TV (ali preko Total TV, ali preko kabla)

Če bi kateri obstoječi TV operater prevzel DVB-T Pay bi moral obvezno vključiti kanale Pro Plusa in Planet TV-ja (ker je taka pogodba med operaterji in TV izdajatelji). V tem primeru morajo programom plačati 7 EUR/mesec.

Tukaj imaš ponudbo 7,99 €/mesec (A1 mora od te naročnine plačati samo TV izdajateljem, ostalo si pobere v svoj žep).
https://www.a1now.si/landinga1/tv-v-zivo/

Če bi bili v DVB-T2 Pay taka shema bi poleg te cene bilo treba všteti še ceno za najem kapacitet na Muxih. Dvomim, da bi bila cena nižja od 15 €/mesec. Prej 20 €/mesec. Dvomim da je kaka ekonomska računica.

Menimo, da cena paketa do deset programov za končnega uporabnika ne bi smela presegati 10
EURO, če želimo uspešno konkurirati drugim ponudnikom.