Telstar

Italijanska finančna policija je med izvajanjem preiskav na območju Rima, naperjenim proti radijskim postajam in diskotekam, odkrila "sukalca ploščkov", ki je posedoval približno 2000 mp3 glasbenih in 500 video posnetkov, za katere sumijo da, so bile prenešene nelegalno.

Za odkriti zalogaj mu je bilo naloženo plačilo kazni v višini 1,4 mio €. Denarna kazen je zaenkrat najvišja v Evropski Uniji. Poleg tega lahko neimenovanega DiscJockeya doletijo še dodatni ukrepi zaradi ukvarjanja s kriminalom in posedovanjem nelegalne lastnine. Med samo akcijo je Italijanska policija zasegla večjo količino nelegalnih kopij avdio vizualnega materiala in programske opreme (natančno število enot ni navedeno).

Enzo Mazza - direktor zveze italijanske glasbene industrije je ob dogodku dejal da je z dejanjem Finančne policije zadovoljen ter izrazil upanje, da bo ostale uporabnike piratskih dobrin ta dogodek odvrnil od piratiziranja.

Največjo nevarnost, da vas organi pregona odkrijejo in sodišče nato obsodi, predstavlja princip delovanja programov in omrežij za izmenjavo datotek. Kajti istočasno ko določeno datoteko prenašate k sebi, jo že dajete na voljo tudi drugim, da jo prenašajo od vas. To pomeni, da hkrati z »vlečenjem« filma, skladbe ali programa z interneta, zaščiteno avtorsko vsebino že reproducirate in razširjate, kar je kaznivo.

Mednarodni sporazum ACTA naj bi breme preprečevanja piratstva z držav prenesel na ponudnike dostopa do spleta in jih prisilil v filtriranje vsebin.

Sporazum ACTA naj bi ubil več muh na en mah. S poenotenjem zakonodaje po vsem svetu bi zadali uničujoč udarec spletnim portalom, ki omogočajo izmenjavo datotek. Do zdaj so ti portali lahko gostovali na strežnikih v državah, kjer jih zakonodaja ni omejevala, s svetovnim sporazumom pa bi to postalo preteklost. Dodaten udarec naj bi bila kriminalizacija pomoči pri nezakonitem prenašanju avtorsko zavarovanih del. Najbolj znani portal za izmenjavo datotek s tehnologijo P2P, švedski PirateBay, se je dolga leta izgovarjal prav na to, da avtorsko zavarovanih datotek nikoli ni na njegovih strežnikih in da za to ta portal ne more biti odgovoren. Tak izgovor po novem ne bo več zalegel.
Kritiki opozarjajo, da gre pri sporazumu ACTA za »pranje« zakonodaje, prakso, s katero se na mednarodni ravni sprejmejo določila, ki bi bila za sprejemanje v nacionalnih parlamentih preveč sporna. Sporazum bodo res morali ratificirati še parlamenti držav podpisnic (v EU verjetno kar evropski parlament), a spreminjati ga ne bodo mogli več. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo smo povprašali, kakšno je njihovo mnenje o navedenih obetih. Kot poudarjajo, je sprejemanje sporazuma ACTA še vedno na stopnji pogajanj, zato je ta trenutek nemogoče reči, kakšno bo končno besedilo. Podpisnica sporazuma naj bi bila kar EU, saj jo je Slovenija, tako kot druge države članice, pooblastila za pogajanja, Slovenija pa ima vsak trenutek pogajanj možnost izraziti svoje mnenje. Kar se tiče omejevanja dostopa do spleta, je to mnenje jasno, poudarja državni sekretar JĂłzsef Györkös: »Posebnih ukrepov, kot je na primer odklop internetnega priključka, ne podpiramo, saj menimo, da bi s tem posegli v svobodo komuniciranja tudi tistih, ki v kaznivo dejanje niso neposredno vpleteni.«

Kdaj je uporaba avtorskih del prosta?

Zakon dopušča izjeme, ko je uporaba avtorskih del prosta (npr. za potrebe obveščanja javnosti, za potrebe pouka idr.), to je brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila honorarja avtorju. Prosto je tudi reproduciranje (kopiranje, presnemavanje) avtorskih del v največ treh primerkih za privatno uporabo fizičnih oseb ali za lastno uporabo znotraj nekaterih javnih ustanov (arhivi, knjižnice, šole).

Za ublažitev škode, ki jo avtorji utrpijo s prostim privatnim reproduciranjem njihovih del, jim zakon priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki so ga dolžni plačati proizvajalci oziroma uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavanje avtorskih del.