|
Uporabniki T-2 so z njihovimi storitvami in predvsem cenami zelo zadovoljni, poznavalci pa opozarjajo, da je ravno cenovna politika ena od stvari, ki jih je pripeljala v težave. A seveda ne edina.
"T-2 je s filozofijo 'postati drugi Telekom, zato tudi ime T-2, svoj cilj zgrešil že na začetku. To bi namreč pomenilo, da bi morali imeti finančno zaledje, ki pa ga nimajo, zato je njihov poslovni model nevzdržen," navaja naš vir, z njim pa se strinjajo tudi drugi telekomunikacijski poznavalci. Pri tem našteva pet razlogov:
Cenovna politika na drobnoprodajni ravni; ponujajo pakete, pri katerih marža ne pokrije niti variabilnih stroškov poslovanja;
strategija podcenjevanja konkurence, ki deluje na resda slabši, a za potrebe trga še nekaj let dovolj dobri tehnologiji;
gradnja paralelne optike do doma (FTTH-mreža), ki naslavlja isti trg kot Telekom, za kar pa je Slovenija premajhna, zato od tega ne moreta živeti dva operaterja;
odločitev T-2, da ne bo samo FTTH-operater, ampak bo ponujal tudi mobilno telefonijo;
uporaba obilo dolžniškega kapitala, posledica pa so visoki stroški.
Drugi naši sogovorniki k temu dodajajo še dve težavi. Prvič, T-2 ima večino omrežja zastavljenega pri bankah, ki so torej vsaj trenutno prave lastnice, in drugič, precej samovoljno ravnanje vodstva T-2 (večina jih je na T-2 prišla iz Telekoma). Tudi zato je največji lastnik T-2, cerkveni Zvon Ena, direktorju Matevžu Turku prejšnji mesec dodelil sodelavca - menda bolj nadzornika - Uroša Rožiča.
Vidnarjeva pojasnjuje
"Podjetje je raslo hitreje kot število zaposlenih, zato nekaterih nalog, tudi obveznosti do lastnikov, niso mogli opravljati. Ocenili smo, da potrebujejo kadrovsko pomoč, in dali smo jim Uroša Rožiča. človeka, ki ga že dolgo poznamo," je razložila Mateja Vidnar, članica uprave Zvona Ena Holdinga, ki ima v svojih rokah 92 odstotkov T-2. Pa zastave? "Pri zastavi omrežja je enako kot pri zastavi delnic in tudi postopek umika je enak.
Res pa je, da potencialni kupci želijo to vedeti, poleg tega pa želijo večja zagotovila," priznava Vidnarjeva. In dodaja: "Kot veste, se že dolgo trudimo prodati T-2. Prav zdaj se pogovarjamo z več strateškimi partnerji iz tujine. Vsi pa vemo, da pogajanja v teh kriznih razmerah trajajo veliko več časa, kot bi recimo pred dvema letoma.
A kljub temu upamo, da bomo do konca tekočega leta našli skupen jezik in res sklenili kupoprodajno pogodbo." Po njenih besedah je o denarju, številkah, težko govoriti. "Iztržek bomo nekako razdelili, ali bomo prav z njim poravnali del dolga do DEM, pa ne morem napovedati. Zagotovim lahko le to, da bomo DEM poravnali vse račune," končuje Vidnarjeva.
_________________ Hekerju hvala, ker mi je samo podpis spremenil 
|
Registriraj se!
Prijava
FAQ
