Telstar

To pa kar težko verjamem. Ponavadi imajo UPS-i maksimalno in efektivno napetost približno enako kot omrežje, zato je pregrevanje trafoja čudno. Da nimaš UPS v okvari in ti daje pravokotno napetost s preko 300V efektive.

Najboljša zaščita torej: knjiga - Zadela me je strela.

@Tehnicni

Omrežje ima sinus 50 Hz, UPS za domačo rabo pa kvadrat ali modificiran kvadrat (modified square wave ali modified sinus).
Problem razmerja med efektivno in maksimalno napetostjo je pri kvadratni obliki napetosti. Tam je to razmerje 1:1

Razen najcenejših imajo modificiran kvadrat vsi nizkocenovni UPS (mislim da se najde le še kakšen strejši UPS s kvadratno obliko napetosti).

Modificiran kvadrat rešuje problem razmerja med efektivno in maksimalno napetostjo, ki naj bi bilo 1.414 Ker pa to ni sinusna oblika (gre za dva zamaknjena kvadrata) je polna visokih harmonikov.
Tranformator je narejen za 5o Hz sinusa in slabo "prebavlja" višje harmonike, ki povzročajo dodatno segrevanje jedra in navitja
Pri običajni računalniški uporabi UPS, je čas delovanja zelo kratek 5-10 minut.
V tem času transformator v malih napajalnikih "preživi", saj za prehudo pregrevanje ni časa.

V mojem primeru pa je UPS napajal le majhne porabnike in je bil čas delovanja zelo dolg. Dodaten "bonus" so ti majhni kitajski napajalniki.
Zato da bi bili poceni, so transformatorji narejeni z visoko magnetno gostoto (verjetno > 2T ).
Tak transformator se že v praznem teku greje. Zaradi višjih harmonikov se v jedru še poveča magnetni tok. To pa poveča "izgube v jedru" (segrevanje)
Ko na njega priklopiš breme in ga napajaš z nepravilno obliko napetosti, tako pa deluje dalj časa, je logičen rezultat "smrt"

Seveda vse povedano velja za klasične napajalnike s transformatorjem. Na moderne switching napajalnike oblika napetosti nima nikakršen vpliv

Na bloku imam že kakšnih deset let satelitske antene v tihem dogovoru s stanovalci. Pred leti smo smo izvedli profesionalno ozemljitev vseh zadev na strehi (ni bilo poceni).

Pa se je pred kratkim v naš blok priselil novi stanovalec in je začel delati paniko, da bo strela udarila v satelitske antene na strehi in da zavarovalnica ne bo plačala škode za strelo.

No, v desetih letih strela ni še nikoli udarila (ali pa je stekla po strelovodih). Pa tudi če bi strela udarila v satelitske antene, bi skurila samo moje aparature, ki so povezane z antenami.

Zanimivo, da nobenega ne skrbi, da je čez streho (po zraku med dimniki!) napeljan tudi kabel za CATV za cel blok (kakšnih 20 metrov), in če udari v ta kabel, bomo nastradali vsi, ki smo priključeni na kabelsko televizijo (?).

Ă

Po moje je pri zavarovanju to tako ker se pred indirektnim udarom da zaščititi in bi bilo neumno plačevati odškodnine.

Glede sostanovalca je pa vprašanje če nima celo prav, če k tebi udari je zanj to indirektni udar in če mu kaj skuri, ima stroške - zaradi tebe. Seveda pa bo po logiki prej udarilo v kabelsko, zato je to edina strategija - prepričati ga v večjo izpostavljenost kabelske.