Telstar

Forum o satelitski, kabelski, zemeljski in IP TV
Danes je Če Mar 28, 2024 15:52

Vsi časi so UTC+01:00 Evropa/Ljubljana




Napiši novo temo  Odgovori na temo  [ 47 prispevkov ]  Pojdi na stran 1 2 3 4 5 Naslednja
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: Kdo je zavozil naš DVB-T
OdgovorObjavljeno: Po Feb 06, 2012 22:44 
Odsoten
Site Admin
Uporabniški avatar

Pridružen: Sr Nov 26, 2003 9:37
Prispevkov: 10537
Antena samo za reveže
Ă

_________________
10km SV od Kranja (na robu ravnine ob vznožju Krvavca) koordinati 14.45386 in 46.26856
Home made sprejem DVB-C Krim
Ati Radeon HD 4350 ful HW h.264 dekodiranje (0% CPU)


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: Po Feb 06, 2012 23:04 
Odsoten

Pridružen: So Nov 08, 2008 11:33
Prispevkov: 539
http://m.delo.si/mnenja/komentarji/ante ... eveze.html

_________________
QR CODE MONKEY 8-) virustotal.com


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: Po Feb 06, 2012 23:59 
Odsoten

Pridružen: Pe Avg 24, 2007 16:37
Prispevkov: 1247
Mene zanima, če kdo pozna koga, ki ima doma samo anteno za DVB-T brez satelitske antene oz. drugega vira TV signala ?

Potem takem, je DVB-T sistem stran vržen denar ( za te stroške bi lahko vsi SLO programi oddajali preko satelita s skupnim kriptirnim sistemom.

_________________
Kabelska.net


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: To Feb 07, 2012 7:29 
Odsoten

Pridružen: Sr Nov 15, 2006 18:34
Prispevkov: 3132
Za tiste ki nimajo polnega dostopa:
Citiram:
Naj dvigne roko, kdor televizijski signal – po svoji volji – še vedno sprejema z anteno. V dobrem letu po preklopu na digitalni signal, ki je toliko obljubljal, a tako malo prinesel, so po dosegljivih podatkih vsi, ki so lahko, pobegnili na kabel ali internetno platformo. Zakaj ne bi? Ponudba pač ni primerljiva – več deset programov, vključno z vsemi plačljivimi, na eni strani in peščica na drugi. Z antenskim signalom shajajo le tisti gledalci, ki druge možnosti nimajo. To je žalostna slika nekoč perspektivne platforme, ki jo je sodelujočim akterjem v nekaj letih uspelo povsem razvrednotiti.

Razlogov za to, da se prizemno digitalno oddajanje televizijskega signala ni razvilo po vzoru Nemčije, Velike Britanije ali katere druge zahodne države, temveč je celo nazadovalo, je za cel seznam. Od zasledovanja kratkoročnih interesov in oviranja konkurence do nesposobnosti, nekompetentnosti in pomanjkanja vsakršne vizije. Verjetno pa je res tudi to, da je bil projekt že na začetku slabo zamišljen.

Snovalci strategije na takratnem direktoratu za elektronske komunikacije niso razumeli, da oddajanje TV-signala ne deluje po enakih načelih konkurence kot telekomunikacije. In niso razmišljali, kako pritegniti potencialne ponudnike, ki bi v zraku ustvarili vsaj približno atraktivno alternativo kablu. Na primer paket od 30 do 40 najbolj priljubljenih programov pri enem ponudniku za precej nizko mesečno naročnino. Namesto tega so digitalne multiplekse (kanale) videli zgolj kot preslikavo prejšnjega analognega sveta in računali le na programe, ki imajo interes plačevati prizemno oddajanje, da bi (potencialno) dosegli večino prebivalstva. In na domnevno konkurenco med operaterji. Vsega tega zaradi različnih napak in čedalje hujše zavoženosti slovenskega medijskega trga ni bilo in nazadnje sta obupala še oba skandinavska ponudnika – medijska družba MTG s programom TV 3 in operater Norkring.

Ta dva prav tako nosita svoj del krivde. Norkring z začetno zamudo ter poznejšo nefleksibilnostjo v pogovorih s potencialnimi strankami in pri snovanju ponudbe, TV 3 pa z zgrešenimi programskimi odločitvami in neambicioznostjo. Vendar so zgoraj naštete grehe storili drugi. RTV Slovenija in Pro plus sta od vseh najbolj delala za kratkoročne interese. Pri nacionalki je bil to (domneven) dodaten zaslužek, pri zdaj že skoraj edini komercialni televizijski hiši pa čim nižji stroški in čim večja pokritost s signalom. Pro plus še lahko razumemo, RTV pa bi moral ravnati drugače. Moral bi izkoristiti prednost večje pokritosti s signalom, oddajati program(e) v visoki razločljivosti (HD) in razmišljati o novih programih.

Ob tem so ministrstva ves čas ravnala gasilsko, namesto razvojno, in ščitila določene akterje na škodo drugih. Regulator pa ni znal ali hotel ukrepati, ko bi moral. Tako smo zdaj spet na začetku. A s precej slabšim izhodiščem. Snovalci strategije niso razmišljali, kako v zraku ustvariti alternativo kablu.


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: To Feb 07, 2012 7:56 
Odsoten

Pridružen: Sr Nov 15, 2006 18:34
Prispevkov: 3132
Mislim, da avtor strelja mimo.

Pravi odgovor je v prvem stavku:
Citiram:
Naj dvigne roko, kdor televizijski signal – po svoji volji – še vedno sprejema z anteno
Ta pa jasno pove, da je gledalcev, ki so priklenjeni zgolj na DVB-T relativno malo. In iz tega se lahko potegne črto, da je DVB-T v Sloveniji le nekakšen "izhod v sili", rezervno kolo, nebodigatreba, bonus ali kakorkoli že hočemo to poimenovati.

Vsekakor, pa je zadeva pre(draga) zaradi geografskih danosti (ogrmono število oddajnikov), demografskih (malo gledalcev), gospodarskih (je treba kaj pojasniti?), ..........

Plačljivi programi na DVB-T?
Po mojem tudi to ne bi šlo .....

Avtor očita, da je šlo zgolj za prenos obstoječih analognih programov na DVB-T. Spomnimo se, da je ravno to bil glavni cilj "faze 1".

Vse ostalo je bilo prepuščeno trgu (bolje rečeno Norkringu, ki pa je bil popolnoma nesposoben postaviti tržno sprejemljive pogoje)

Verjetno v neki bližnji bodočnosti lahko kvečjemu pričakujemo le še en MUX s RTVSlo HD programi (kvečjemu še POP HD). Pa še ta najbrž ne bo imel večje pokrivanje kot Norkring in skoraj 100% bo DVB-T2.

In to le pod pogojem, da se politika ne bo spuščala preveč v peskovnik imenovan RTV Slovenija .....


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: To Feb 07, 2012 8:24 
Odsoten
Site Admin
Uporabniški avatar

Pridružen: Sr Nov 26, 2003 9:37
Prispevkov: 10537
Ali je obstajala alternativa?, po moje kvečjemu 3.
- En sam kanal z vsemi obstoječimi programi, pa še tu je za ProPlus vprašanje financ.
- Druga možnost dveh muksov je bila že na začetku iluzija. Kabel in IP je bil preveč razširjen, operaterji pa preveč zainteresirani za domače programe, ki so jim plačevali, da so jih distribuirali. Na drugi strani pa bi morali programi plačevati za DVB-T, po zakonski logiki pa jim kablaši ne bi več plačevali, se pravi dvojna izguba za domače specializirane in lokalne programe.
- Plačljiva DVB-T platforma?? Je sploh finančno vzdržna oziroma bi bila lahko konkurenčna - glede na število kabelskih in IP naročnikov težko, sploh ker imajo skoraj vsi interesenti za Discovery, National.. interes po internetu, torej je presečna množica sila majhna + potencialni naročniki so zaradi sile razmer po luknjah, kar pomeni vsaj potrojitev oddajnih kapacitet muxa A. Za omrežje ala MuxB je presečna množica skorajda prazna.

Ă

_________________
10km SV od Kranja (na robu ravnine ob vznožju Krvavca) koordinati 14.45386 in 46.26856
Home made sprejem DVB-C Krim
Ati Radeon HD 4350 ful HW h.264 dekodiranje (0% CPU)


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: To Feb 07, 2012 9:08 
Odsoten

Pridružen: Sr Nov 15, 2006 18:34
Prispevkov: 3132
Citiram:
Itak smo pa že takrat ugotavljali, da se je DVB-T načrtno rušil s strani Telekomovega lobija.
Dvomim, saj DVB-T ne predstavlja praktično nikakršno konkurenco Telekomu.
Tisti, ki ima možnost (tehnično in je pripravljen to plačati), bo zagotovo šel na IPTV ali kabel, saj ima tam zagotovljeno obilico programov. Tisti ki teh možnosti nima, pač ima zagotovljen brezplačen sprejem nacionalke, največjih komercialk, regionalnega in manjšinskega programa.

To je pač tisto, kar npr moja soseda upokojenka zmore na najcenejšem STB, sobni anteni in starem CRT ......


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: To Feb 07, 2012 9:19 
Odsoten
Site Admin
Uporabniški avatar

Pridružen: Pe Jan 16, 2004 9:54
Prispevkov: 5678
IP TV, kabelsko ali satelitsko tv imajo uporabniki le doma, DVB-T pa je še vedno aktualen v turističnih krajih na vikendih. Kdo bo plačeval kabelsko za tistih nekaj dni na mesec, ko je na dopustu? In ravno tam je DVB-T pokritost Muxa B (bila) najslabša.


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: To Feb 07, 2012 12:13 
Odsoten
Site Admin
Uporabniški avatar

Pridružen: Sr Nov 12, 2003 11:24
Prispevkov: 4071
Romuni so zakon :lol:
Takrat, ko bodo oni prešli na DVB T ne bo nikogar več z "zemeljsko anteno" in vsi problemi rešeni :lol:

_________________
Hekerju hvala, ker mi je samo podpis spremenil :-)


Na vrh
   
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: Ne Feb 19, 2012 14:09 
Odsoten

Pridružen: To Feb 08, 2011 20:25
Prispevkov: 1140
Kraj: Ravne na Koroškem
Bolje bi bilo, če bi bil razpored takšen:
_________________
- Mux A - SD - (MPEG-2)
- Mux B - SD - (MPEG-2)
- Mux C - HD - (MPEG-4)
- Mux D - SD - (MPEG-2)

_________________
Slika


Na vrh
   
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
Napiši novo temo  Odgovori na temo  [ 47 prispevkov ]  Pojdi na stran 1 2 3 4 5 Naslednja

Vsi časi so UTC+01:00 Evropa/Ljubljana


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 7 gostov


Ne morete pisati prispevkov v temi
Ne morete odgovarjati na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Ne morete dodati priponk prispevkom

Pojdi na:  
cron
Teče na phpBB® Forum Software © phpBB Limited