Citiram:
Zanimiva je bila pa izjava Norkringa, da oni za pokrivanje 85% potrebujejo manj oddajnikov kot RTVSLO. Glede na to, da so iste oddajne antene in moči, pa še MUX B ima slabši FEC (3/4 namesto 2/3), mi ni jasno, kako bi to lahko bilo možno.
Ma ja, seveda ni možno oziroma je, če postaviš kriterij drugje. Ta tekst je ful zmeden, nekaj je verjetno pripomogel prevajalec, ki ne pozna tematike, nekaj pa diplomatski jezik govorca, če bi uporabil jezik iz depeš, bi v pol stavka vse povedal (mater jim... 
)Iz povedanega bi se dalo zaključiti, da se jim zadeva ni izšla in da so obupali nad popolnjevanjem multipleksa. RTV Slo očitno planira nov Mux z majhno pokritostjo, kjer bodo HD vsebine in morda še kaj, MuxA pa bodo po dampinških cenah ponujali konkurenci. Spet se nam pred očmi odvija to, kar se je pred leti in nad čemur se danes zgražamo. Zakaj hudiča rabimo več let, da nam pride. Morda nas Norkring toži ampak verjetno je pogodba napisana tako, da se lahko samo pod nosom obrišejo, MuxB naj bi bil za komercialne programe, povdarek je na naj, kaj pa bo oziroma že je je pa drugo vprašanje.
Izvirni greh je pa OiZ v sklopu RTV-ja, Hrvati so to lahko naredili kot je treba, mi ne moremo.
V nadaljevanju novica iz Dnevnika, citiral sem jo, ker bo šla verjetno kmalu v nedostopni arhiv.
Pogovor s Christianom Skottunom: Nizozemski scenarij se bo v Sloveniji težko uresničilSlovenija - sobota, 18.12.2010
Tekst: Blaž Petkovič
Ljubljana - Pri digitalnem preklopu, do katerega je prišlo v začetku decembra, je ob Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pomembno vlogo odigralo tudi norveško podjetje Norkring, ki ga je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) na mednarodnem razpisu izbrala za operaterja komercialnega multipleksa B, na katerem se trenutno nahajata le dva televizijskega programa.
Scenarij bi se za Norkring najverjetneje drugače razvil, če bi javni servis izkoristil kapacitete na javnem multipleksu izključno za lastne vsebine in jih ne bi ponudil tudi konkurentom. O tem smo se pogovarjali z zdaj že nekdanjim generalnim direktorjem Norkringa v Sloveniji Christianom Skottunom, ki je kmalu po preklopu svoj položaj prepustil Romanu Šmidovniku. Nekdanji častnik v norveški kraljevi vojski je bil v družbi Norkring pristojen za širitev podjetja zunaj meja Norveške, na področju radiodifuzne industrije pa je aktiven že več kot desetletje.
Osebno se umikate iz slovenskega prostora. Kakšne informacije ste v tem obdobju dobili o slovenskem trgu? Med drugim ste omenili primer Ikee, ki še vedno ni vstopila na slovenski trg.
Namen mednarodnega razpisa za multipleks B je bila vzpostavitev platforme za vse komercialne programe v Sloveniji, s čimer se je odprla tudi možnost tujih investicij na tem trgu. Glede na razpisne pogoje smo predvideli, da bi lahko tudi v Sloveniji zaživelo naše podjetje. V primerjavi z ostalimi trgi Evropske unije predstavljajo tujim investitorjem naložbe v slovenski trg velik izziv predvsem zaradi transparentnosti postopkov, izrazite birokracije, močnega državnega nadzora in jezikovnih pregrad.
Kako ste sami doživeli projekt slovenskega digitalnega preklopa?
Iz političnega vidika je bil to pomemben projekt, iz tehničnega vidika pa je bilo zaznati nekaj pomanjkljivosti. Kot je znano, RTVS ni ugasnila celotne analogne oddajniške mreže do roka, ki ga je sprva določal zakon, čeprav je imela za gradnjo digitalne mreže na voljo štiri leta. Multipleks B dosega več kot 85-odstotno pokritost z le 26 oddajniki, medtem ko RTVS potrebuje veliko več oddajnikov za enak doseg, čeprav je tehnologija podobna.
Kaj so (bodo) gledalci pridobili z digitalnim preklopom?
Ă