GI se izraža kot del trajanja enega simbola (1/8, 1/4,...). 1/4 pomeni, da se trajanje simbola podaljša za 1/4 in je torej skupno trajanje 5/4 simbola brez GI. Posledica je, da se v istem času odda manj simbolov kot brez GI ali z nižjim GI (večji GI=nižji bitrate).
Ko se je začelo po svetu z DVB-T, se ni mislilo na SFN, zato so bili GI predvideni samo za odbite signale, ki pridejo do sprejemnika kasneje kot direktni signal. Za take namene je 67 km še preveč. Oddajniki pa so bili takrat predvideni vsak na svoji frekvenci (tako je zgrajena mreža DVB-T v Veliki Britaniji, ki uporablja GI 1/32). Pri DVB-T2 se da izbrati GI do 532 µs (160 km).
Tukaj v tabeli 13 vidiš, da pri 3/4 rabiš približno 2dB več signala za enako dober sprejem. Za enako pokrivanje kot MUX A bi torej MUX B moral oddajati skoraj z dvojno močjo.