Da ne bo nesporazumov, za dve hruškici (sprejemna snopa) z nulo na sredini, morata biti anteni druga ob drugi ali še bolje druga nad drugo vendar razmaknjeni po horizontali. Prav ta razmak določa kota med dvema hruškama. Natančneje povedano, ko sta signala med obema antenama zamaknjena za polovico valovne dolžine bo nastopil maksimum. Leva antena namreč ulovi signal desnega oddajnika nekoliko kasneje oziroma je pot signala daljša, ko je to polovica valovne dolžine nastopi maksimum, saj se signala seštejeta (ko je kot nič se signala odštejeta, ker sta anteni obrnjeni in dajeta "nasprotni" signal. Enako se ponovi v drugi smeri.
Lahko pa anteni obrnemo točno v smer šibkega oddajnika in z razdaljo in dolžino kablov dosežemo maksimum iz boka in iz smeri anten, nulo pa nekje v sredi. Lahko pa dobimo na enem kanalu maksimum v smeri antene, na drugem kanalu pa z boka, vse se da. Sam sem imel tako vezanega dvojčka za Krim K37 in Učko K29, med katerima je cca 15°.
Z logaritemcami se da lepo združevati na tak način, saj so zelo širokokotne in se da doseči tudi kakih 60°. Manjši kot je kot, manjše so izgube in pri recimo 30° bo sistem dveh anten dajal v željenih smereh +- 15° od ničle vsaj dB več kot posamezna antena, pa še smernost je veliko boljša. Antene lahko združiš z navadnim (feritnim) delilnikom, na katerem piše 2 x -4 ali -3,5dB.
Ă
|
